Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. april ― ‘Kerosene fungus’ je tehnofilni organizem, ki živi v rezervoarjih za gorivo in uporablja posledice antropocena kot svojo evolucijsko prednost. Med presnovo gliva spreminja vonj goriva, v katerem se je naselila, kar je izhodišče za modeliranje kemijske komunikacije med bio- in kibernetskimi organizmi. Roboti z živim organizmom uporabljajo vonj, da se med seboj najdejo in gradijo odnose na podlagi podatkov o počutju glive v njih. Kerosene Fungus lives in fuel tanks and feeds on kerosene and diesel. Successfully and abundantly reproducing fungus can lead to the airplane malfunction causing it to crush; it is also able to cause serious damage of the oil infrastructure. Ascomycetae Amorphotheca resinae Parbery (1969) grows on substrates rich in hydrocarbons (creosote, oil, kerosene). In 1960s it was considered one of the most prevalent species feeding on fuel. The fungus turned out to be not only accompanying humans throughout our technological revolutions, but being heavily invested in them, since its evolutionary strategy is based on using the consequences of the anthropocene as an advantage over other bio-agents. During the course of its metabolism the fungus changes smell of the fuel in which it has settled. For us this effect became a starting point for modelling the situation, in which chemical interaction of the fungus and machine creates an opportunity for establishing chemical communication between robots. In this case the kerosine is not only used as a nutritional source for fungus, but also as an additional fuel source for the machine. Each of the four robots is equipped with kerosine tank containing kerosine fungus. The tank’s data (PH-meters, gas analysis, kerosene level) affects robot’s choice of strategy and mode of communication it selects for interacting with others in the group. The modes are: 1. kerosine preservation (escape), active search for fresh kerosine (hunt), 2. exploration (promenade), 3. kerosine excess (altruism), 4. passive wait for changes

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. april ― Jernej Forbici, Anja Jerčič Jakob, Mateja Kavčič, Tina Konec, Nina Koželj, Gregor Radonjič, Tilyen Mucik, Plateauresidue Kaj mi narava daje osebno? Narava je vse, daje življenje in ga tudi vzame. Podarila nam je prostor za pripovedovanje lastnih zgodb in ljubezni do nje. Narava nima možnosti izraziti, kaj čuti in kaj točno je, a vendar na vsem in na vsakem pusti svoj pečat. Največkrat je odrinjena na stran, človeštvo si že od nekdaj prizadeva izkoristiti moč narave, včasih jo tudi izbrisati, vendar Mati narava nikoli ne preneha s svojo borbo, da se vrne v zavest ljudi. Uvodne misli bi lahko brez težav povezali s pojmom umetnosti. Umetnost je vse, kar nas obdaja, je življenje in velikokrat imitacija narave. Umetniki tako odražajo čas, v katerem živimo, pravzaprav je njihova dolžnost, da izražajo lepoto okrog nas, sporočajo, za kaj se zavzemajo, koga so pripravljeni zaščititi in kje so napake v naši družbi. V zadnjem času so umetniki zavzeli položaj aktivistov narave, ki se s subtilnim izrazom borijo, da narave ne bi popolnoma izbrisali iz našega zavedanja. Tokrat bomo dali umetnikom besedo, da sporočijo svoje misli in občutke o naravi ter naši prihodnosti. Izražanje sebe v povezavi z naravo je več kot umetnost, je del življenja in našega poslanstva, saj dokler se borimo za boljšo prihodnost, smo dovzetni za spremembe. Poslušajmo subtilno moč umetnosti, ki poskuša vnesti zavedanje ponovnega spoštovanja narave. Zdaj je čas, da nekaj spremenimo. Mati narava nas navdihuje, fascinira in ves čas poskrbi, da smo navdušeni nad njeno lepoto. Pri oblikovanju kuratorske razstave izhajam iz različnih umetniških praks, ki izhajajo iz vtisov narave ter nam na subtilen način sporočajo o okoljski problematiki. Izbor umetnikov prikazuje različnost umetniških izrazov, kako gledalca premakniti in ga spodbuditi k razmišljanju o prihodnosti našega planeta. Pri izboru sem iskala raznolike umetniške pristope in inovativnost izražanja. Nekateri uporabljajo naravne materiale, iz katerih ustv